Prva cigareta nikomur ni bila prijetna. Vrtenje v glavi, občutek slabosti in siljenje na bruhanje so običajni učinki prve pokajene cigarete. Telo nam da takoj z zelo jasnimi znaki vedeti, da kajenje ni ne prijetno, ne zdravo.
Ljudje kadijo zaradi užitka, zato ker je to moderno, zato da bi bili bolj samozavestni v družbi, zato ker jim je dolgčas, zato, da zapolnijo čustveno praznino, ali pa preprosto zato, da nekako nevtralizirajo vsakodnevni stres in napetost. Mladi navadno začnejo kaditi iz drugačnih razlogov: da bi bili videti starejši, da protestirajo proti normam in da si pridobivajo prijatelje.
Danes vemo, da kajenje povzroča bolezni srca in ožilja ter rak pljuč. V zadnjih letih se je zato pojavila potreba po zmanjšanju ter odpravljanju te izjemno škodljive razvade. V ta namene so po vsem svetu razvili številne tehnike, ki naj bi pomagale ozdraviti zasvojenost s kajenjem.
Nekateri pregledi učinkovitosti različnih tehnik (“kadilskih klinik”, skupinskega svetovanja, individualne psihoterapije, pogojevanja ter hipnoze) kažejo, da so po enem letu dolgoročni učinki teh pristopov porazni: uspešnost je bila le od 16-20%.
Zakaj so programi odvajanja tako neučinkoviti?
Zanimivo je, da vse do nedavnega znanost ni posvečala zelo velike pozornosti razlogom za prenehanje uporabe cigaret. Običajno velja, da je uspešno prenehanje odvisnosti oz. zlouporabe cigaret ponavadi nenadno. Človek se nenadoma preprosto odloči, da bo prenehal in tako odvrže svojo slabo razvado. K temu navadno dosti pripomore tudi družbeni pritisk (prijatelji, družina, delodajalci).
A vendar nenadno prenehanje redkokdaj dolgoročno tudi zares uspe. Razlogi so zelo očitni: tak način prenehanja ne odpravi samega temeljnega vzroka zasvojenosti (stres, notranja napetost in nezadovoljstvo), temveč zgolj na silo zaustavi simptom (kajenje).
Prav tako dobrodejni učinki prenehanja niso takoj vidni, temveč običajno prenehanju sledi obdobje bolj ali manj blage krize. Vse to seveda zmanjša motiviranost in omaje človekovo odločitev o prenehanju kajenja.
Javne kampanje v smislu: «Recite cigareti ne!« ter rastoča industrija klinik in rehabilitacijskih programov ni uspela rešiti problema kajenja. Svetovanje, učenje novih vzorcev obnašanja ali nikotinski žvečilni gumiji sicer imajo nek učinek, a ne odpravijo temeljnega vzroka zasvojenosti.
Nekaj let so bile v modi t. i. lahke cigarete: z boljšimi filtri, z boljšim tobakom, z manj katrana in manj nikotina ter tudi sicer lažjih po teži. Tudi te niso zmanjšale problema kajenja. Zasvojenec, ki je pokadil 25 običajnih cigaret na dan, zdaj pokadi 35 t.i. “lahkih” cigaret. Vse gre v korist tobačne industrije, ki tako proda več dražjih (“lahkih”) cigaret.
Kako se odvaditi kajenja?
Danes umre na svetu zaradi tobaka vsakih 10 sekund ena oseba. Čeprav je vzročna povezanost med tobačnim dimom in nekaterimi bolezni znanstveno dokazana, pa to ljudi ne odvrne od kajenja. Velik del kadilcev se razvadi ne more odreči, saj so zasvojeni od nikotina.
Čeprav cigarete, alkohol in droge povzročajo številne škodljive stranske učinke, pa njihovim uporabnikom nudijo neke vrste zadovoljstvo ali pa vsaj olajšanje od notranjega stresa, ki bi ga sicer brez njih čutili. Ljudje, ki se poskušajo odvaditi kajenja si za nadomestilo cigarete omislijo šport, delo, hrano, žvečilne gumije itd.
Seveda pa ne želimo ene zasvojenosti nadomestiti z drugo, zato naj bi idealna alternativa za kajenje imela naslednje lastnosti: